Kaj je hemostaza?

Hemostaza je odziv telesa na poškodbo žile in na krvavitev. Obsega usklajeno delovanje trombocitov in številnih beljakovin (ali faktorjev) strjevanja krvi, vključno s "tkivnim faktorjem", beljakovino, ki povzroči nastanek krvnega strdka.
Pri poškodbi žile, ki povzroči krvavitev, pride tkivni faktor v stik s krvjo. Proces hemostaze se začne, ko se tkivni faktor veže na posebno koagulacijsko beljakovino, imenovano aktivirani faktor sedem (FVIIa). Vezava tkivnega faktorja in FVIIa pa je le prvi korak v dogajanju, ki navsezadnje povzroči nastanek trdnega, stabilnega krvnega strdka, tako ustavi krvavitev in prepreči nadaljnje krvavenje.
Pri zdravih ljudeh telo krvavitev praviloma obvlada zelo hitro in zdravniško posredovanje ni potrebno. Pri večjih poškodbah ali operacijah pa morajo zdravniki bolnikom pogosto pomagati, da dosežejo ustrezno hemostazo. Tako omejijo izgubo krvi in s tem povezano škodo.
Nekateri ljudje se rodijo s (prirojeno) nagnjenostjo h krvavitvam, se pravi z okvarjeno sposobnostjo za hemostazo. Večina takšnih motenj je dednih oziroma se pojavljajo družinsko. Primer je hemofilija.
Prav tako se lahko motnje, ki povzročajo krvavitve, pojavijo pri ljudeh, ki niso nikdar imeli takšnih težav; govorimo o "pridobljeni hemofiliji". Pri tej motnji utegne biti zdravniško posredovanje potrebno celo zaradi majhnih ureznin in podplutb. Hemofilija je veliko zdravstveno in gmotno breme, tako za posameznika kot za celotno družbo.

Kaj je hemofilija?

Hemofilija je prirojena motnja strjevanja krvi, ki se pojavlja pri moških. Ocenjujejo, da ima hemofilijo A ali B od 200.000 do 300.000 moških.
Bolniki s hemofilijo A bodisi sploh nimajo faktorja VIII (FVIII), ki je posebna beljakovina za strjevanje krvi, ga imajo premalo ali pa je okvarjen. Tisti s hemofilijo B imajo podobne težave s faktorjem IX (FIX). Hemofilijo opredelimo kot "hudo", če je aktivnost prizadetega faktorja strjevanja (FVIII ali FIX) manj kot 1 % normalne. Hudo hemofilijo pogosto spremljajo spontane krvavitve (tj. krvavitve, ki se pojavijo brez kakšne poškodbe ali rane). O "blagi" hemofiliji govorimo, če je aktivnost ustreznega faktorja več kot 5 %, a manj od normalne. Za "zmerno" pa velja hemofilija, pri kateri je aktivnost faktorja strjevanja med 1 in 5 % normalne. Približno 50 % bolnikov s hemofilijo ima hudo obliko bolezni in utegnejo zdravljenje zaradi krvavitve potrebovati večkrat na mesec.
Huda hemofilija se ponavadi razkrije v prvih letih življenja – pogosto tedaj, ko se začne otrok samostojno gibati naokrog. Pogoste so krvavitve v sklepe (zlasti v sklepe, ki nosijo težo, npr. kolena in gležnje). Če takšne krvavitve v sklepe niso pravilno zdravljene, lahko povzročijo hude bolečine in pogosto tudi trajno okvaro in invalidnost. Druge blage, zmerne ali celo zelo nevarne krvavitve (npr. takšne, ki ogrožajo življenje ali katerega od udov) se lahko pojavijo v mišicah, mehkih tkivih, prebavilih ali celo v možganih. Zdravniško posredovanje za obvladanje spremljajoče krvavitve zahtevajo tudi poškodbe, večje operacije, puljenje zob in drugi manjši kirurški posegi.

Hemofilija A

S hemofilijo A se rodi približno eden od 5000 moških. Hemofilija je "na X vezana recesivna motnja", kar pomeni, da okvarjeni gen za FVIII leži na "ženskem" kromosomu, kromosomu "X". Hči moškega s hemofilijo je vedno prenašalka hemofilije (nosi gen, a sama nima simptomov bolezni). Sinovi prenašalke okvarjenega gena imajo 50 % možnost, da bodo imeli hemofilijo. Hčere iste ženske imajo 50 % možnost, da bodo prenašalke hemofilije.

Hemofilija B

Hemofilija B se deduje enako kot hemofilija A, a je petkrat manj pogosta. Klinične posledice so podobne kot pri hemofiliji A in od nje jo je mogoče ločiti le s preiskavo krvi. Hemofilijo B včasih imenujemo tudi Christmasova bolezen po priimku prvega bolnika, pri katerem so jo diagnosticirali.

Pojav inhibitorjev pri bolnikih s hemofilijo

Večina bolnikov s hemofilijo A ali B kot terapijo dobiva manjkajoči koagulacijski faktor FVIII ali FIX, pridobljen bodisi iz plazme ali z uporabo rekombinantne tehnologije. Najbolj strah zbujajoč zaplet zdravljenja hemofilije je pojav "inhibitorjev". "Inhibitorji" (zaviralci) so protitelesa proti FVIII ali FIX, ki se lahko pri bolnikih s hemofilijo razvijejo po nadomestnem zdravljenju z manjkajočim koagulacijskim faktorjem. Inhibitorji zapletejo zdravljenje približno 30 % bolnikov s hemofilijo A in od 3 do 5 % bolnikov s hemofilijo B. Večina teh protiteles se razvije v otroštvu. Vodenje bolnikov s hemofilijo, ki imajo inhibitorje, je težavno. Klinično večino inhibitorjev odkrij ejo, ko se bolniki ne odzovejo več na standardno nadomestno zdravljenje. Raven inhibitorjev merimo z enotami Bethesda (BE ali BU - Bethesda units).

Pridobljena hemofilija

Pridobljena hemofilija je spontan pojav inhibitorjev proti lastnemu FVIII. Pojavi se pri približno eni osebi na milijon. Osnovni vzrok za nastanek inhibitorjev je ponavadi idiopatičen (neznan), lahko pa se pojavijo v zvezi z nosečnostjo, avtoimunskimi boleznimi, uporabo določenih zdravil ali rakom. Bolniki s pridobljeno hemofilijo lahko pridejo v bolnišnico zaradi hude spontane krvavitve. Takšne krvavitve je zelo težko obvladati in se praviloma ne odzovejo na zdravljenje z FVIII.

Zdravljenje hemofilije

Terapija bolnikov s hemofilijo (A in B) in bolnikov s pomanjkanjem drugih koagulacijskih dejavnikov ponavadi temelji na nadomestnem zdravljenju (nadomeščanju manjkajočega faktorja strjevanja).
Nadomestni faktorji strjevanja so praviloma pridobljeni iz človeške plazme ali, v novejšem času, iz rekombinantnih (genskoinženirskih) preparatov. Iz človeške plazme pridobljene faktorje strjevanja spremlja tveganje za prenos določenih virusov. Protitelesa oz. "inhibitorji" pa se lahko pojavijo tako po uporabi koncentratov faktorjev iz človeške plazme kot po uporabi rekombinantno pridobljenih. Nastanek protiteles oz. inhibitorjev pomeni veliko težavo, ker inhibitor vsako injicirano nadomestno terapijo "nevtralizira" in jo tako naredi neučinkovito. Že od konca 1980-ih let je farmacevtska družba Novo Nordisk pionir na področju razvoja varne alternative zdravilom, izdelanim iz človeške plazme. Njeno pionirsko delo je pripeljalo do razvoja aktiviranega rekombinantnega faktorja VII (rFVIIa). Ta inovativna terapevtska alternativa se je izkazala kot izredno učinkovita za zdravljenje hemofilije A oz. B pri bolnikih, ki so se jim pojavili inhibitorji za FVIII oz. FIX.
Druge možnosti za zdravljenje bolnikov z inhibitorji so veliki odmerki FVIII ali FIX (za "premaganje" inhibitorja), uporaba svinjskega FVIII (FVIII, pridobljen iz plazme svinj), ali uporaba drugih faktorjev strjevanja krvi, npr. koncentratov protrombinskega kompleksa ali koncentratov aktiviranega protrombinskega kompleksa, ki izboljšajo hemostazo brez potrebe po FVIII ali FIX.
Zavezanost družbe Novo Nordisk skupnosti bolnikov s hemofilijo po vsem svetu je omogočila inovativno in učinkovito zdravljenje bolnikov z inhibitorji. Možnost uporabe rFVIIa pri krvavitvah, ki niso povezane s hemofilijo, pa je trenutno predmet proučevanja.